27.oktober - Svetovni dan delovnih terapevtov
Ko ljudem povem, da sem delovna terapevtka, me pogosto vprašajo:
»A to pomeni, da ljudem iščeš delo?«
Vedno se nasmehnem.
Ne, mi ne iščemo dela.
Mi pomagamo človeku, da spet zmore živeti svoje življenje.
Odločitev za študij
Ko sem se odločala, kaj bom študirala, sem si želela postati diplomirana medicinska sestra.
Ker nisem imela dovolj točk, sem se vpisala na delovno terapijo.
Iskreno – nisem točno vedela, kaj to sploh je.
V tretjem roku sem bila sprejeta in zdelo se mi je čisto v redu. Bila je Zdravstvena fakulteta, vse se je zdelo prav.
Na prvi uri nas je profesorica Cecilija vprašala:
»Zakaj ste se odločili za ta poklic?«
Ko je prišla do mene, sem rekla:
»Ker nisem bila sprejeta na nego … in pravzaprav ne vem, kaj ta poklic sploh je.«
Nasmehnila se je in rekla:
»Hvala za iskren odgovor.«
Takrat še nisem vedela, da bom to lekcijo nosila vse življenje.
Ker brez iskrenosti v tem poklicu ne gre.
To je poklic, kjer moraš biti resničen – do sebe in do človeka pred sabo.
In morda je prav zato ta poklic našel mene, še preden sem jaz razumela, kaj pravzaprav iščem.
Na začetku sem mislila, da bom delala predvsem vaje – učila gibe, razgibavala roke, pomagala pri hoji.
Potem sem spoznala, da delovna terapija sega veliko dlje od gibanja.
Gre za človeka – za njegovo vsakdanje življenje, navade, odnose in občutek smisla.
Ne gre le za to, kaj nekoga boli, ampak kdo je. Kaj mu daje občutek smisla, kaj ga pomirja, kaj mu pomeni »dober dan«.
Kaj dela delovni terapevt
Delovni terapevt ne opazuje samo gibov – posluša zgodbo.
Ko razumeš človeka, lahko najdeš rešitve, ki so zanj resnične in pomembne.
In prav v tem je delovna terapija v akciji – tam, kjer življenje potrebuje novo pot.
Delovni terapevt pride k človeku takrat, ko se nekaj v njegovem življenju ustavi.
Ko po bolezni, poškodbi ali staranju ne zmore več tistega, kar je prej.
In začneva skupaj iskati načine, kako to znova postane mogoče.
Če nekdo po kapi ne zmore več samostojno pripraviti zajtrka, delovni terapevt najprej opazuje, kaj ga pri tem ustavi – gib, koncentracija, zaporedje korakov.
Potem postopoma vpelje strategije: preprostejši pripomoček, manj gibov, ustreznejši stol ali spremembo položaja rok.
Če oseba z demenco ne prepozna svojega pripomočka za hojo, terapevt nanj doda barvni trak ali obesek, ki ima zanjo pomen – da jo ta prizor spomni, da je hojica njena.
Če se izgubi občutek za prostor, terapevt v domu uporabi kontrastne barve, preproste oznake in rutino, ki človeka vodi skozi dan.
Če gospa z artritisom težko prime skodelico, terapevt poišče ergonomsko držalo, pokaže nov prijem ali vključi vadbo prstov, ki ohranja gibljivost.
Če gospod po zlomu kolka težko uporablja kopalnico, svetuje glede oprijemal, prilagoditev višine stranišča in postopnega vračanja k samostojnosti.
Vsaka rešitev je osebna.
Vsaka aktivnost ima smisel – če je za človeka pomembna in če znamo razložiti njen pravi pomen.
To je delovna terapija v akciji – majhni koraki, ki gradijo kakovost življenja.
Kje delajo delovni terapevti
Delovni terapevti delamo z vsemi generacijami – v bolnišnicah, v razvojnih ambulantah, domovih starejših, centrih za rehabilitacijo in na domovih ljudi.
Povsod tam, kjer človek potrebuje podporo, da ohrani to, kar ga dela človeka.
To je poklic, ki ima vse tisto, kar si mnogi želijo od svojega dela – smisel, ustvarjalnost, stik z ljudmi in svobodo razmišljanja.
Poklic, ki povezuje znanje in toplino, razum in občutek, teorijo in življenje.
