10 prvih znakov demence

1. Spremembe spomina, ki motijo vsakdan

Pozabljanje nedavnih dogodkov, dogovorov ali vprašanj, ki se ponavljajo večkrat na dan.
Pomembno: Ne gre za pozabljivost, ki se zgodi vsakomur — ampak za pozabljanje, ki moti vsakdan ali ga oseba poskuša prikriti.

• Ponovno postavljanje istega vprašanja v kratkih časovnih intervali, npr. »Kdaj prideš na obisk?« … čez 5 minut isto vprašanje, brez spomina, da je bilo že postavljeno.
• Pozabljanje pomembnih pogovorov, npr. oseba ne ve, da ste se že dogovorili za pregled, obisk ali nalogo.
• Pozabljanje svežih informacij, medtem ko se stare (npr. iz mladosti) še dobro ohranijo.
  Tipičen primer: oseba zelo natančno opiše dogodek izpred 40 let, ne ve pa, kaj je jedla danes.
• Pisanje opomnikov na nenavadna mesta, ker oseba ve, da pozablja, a opomnik kasneje ne poveže z nalogo.
  Primer: listek »Pojdi k frizerju« na hladilniku, a oseba ne ve več, zakaj ga je nalepila.
• Pozabljanje, da je opravila neko dejavnost, npr. ne ve, ali je že vzela zdravila, plačala račun, pojedla kosilo.
• Pogosta izguba rdeče niti v stavku: začne pripovedovati dogodek, nato obstane in ne ve več, kaj je želela povedati.
• Ustvarjanje razlag, da prikrije pozabljanje.
  Primer: Ko ne najde ključa, reče: »Sosed ga je sigurno vzel,« namesto »Ne spomnim se, kam sem ga dala.«
• Težave pri sledenju navodil, ki so prej bila samoumevna (npr. kako se uporablja nov aparat, kako se zamenja baterija v daljincu).
• Zmeda ob novih informacijah, npr. oseba ne zapomni, da je bil zdravstveni pregled prestavljen, in se naslednji dan pripravi na prvotni termin.

2. Težave pri načrtovanju ali opravljanju preprostih nalog

Stvari, ki so bile prej rutinske (plačevanje položnic, sledenje receptu, uporaba naprav), postanejo zahtevne.
Oseba se težje zbere, hitro obupa ali se zaplete v korake.

3. Težave pri opravljanju znanih dejavnosti

Naloge, ki jih človek počne vse življenje, postanejo nenavadno naporne.
Vožnja v znano okolico, uporaba daljinca, kuhanje kosila — vse to lahko postane izziv.

4. Zmedenost glede časa in prostora

Oseba pozabi, kateri dan je, ne ve, kje se nahaja, ali zakaj je tja prišla.
Ni več zdravega občutka za čas — jutro, večer, danes, včeraj.

5. Težave z razumevanjem vizualnih informacij

Ne gre vedno za oči. Pri demenci možgani težje interpretirajo to, kar vidijo.
Težave pri oceni razdalje, prepoznavanju obrazov ali branju so pogoste.

6. Spremembe v govoru ali pisanju

Človek išče besede, stavki se ustavijo na polovici, pogosto se ponavljajo iste fraze.
Včasih začne opisovati predmet, ki ga ne zna poimenovati.

7. Izgubljanje stvari in obtoževanje drugih

Oseba stvari odloži na nepričakovana mesta (ključ v hladilniku) in jih ne najde.
Ko se to dogaja pogosto, lahko pride tudi do občutka, da »nekdo nekaj premika ali krade«.

8. Spremembe presoje

Nenavadne odločitve — pretirano podarjanje denarja, slaba presoja pri higieni, hitro zaupanje neznancem.

• Pretirano podarjanje denarja ali stvari: oseba daje velike vsote, podarja predmete, naseda telefonskim prodajalcem ali spletnim pozivom.
• Slaba presoja pri higieni: pozablja na tuširanje, ne zamenja oblačil, obleče se neprimerno za vreme in trdi, da je »vse v redu«.
• Prehitro zaupanje neznancem: odpre vrata tujcem, deli osebne podatke, verjame vsakomur, ki nekaj ponuja.
• Izguba realne ocene situacij: dvakrat plača isti račun, kupi drage stvari brez potrebe, sprejema odločitve, ki so zanjo netipične.
• Izgubljen »notranji kompas«: tisti občutek za varnost, tveganje in ustreznost, ki je prej deloval samodejno, začne popuščati.

9. Umik iz družbe

Ko demenca napreduje, postanejo tudi preprosti socialni stiki naporni. Možgani težje sledijo pogovoru, razumejo namige, si zapomnijo informacije ali hitro odgovarjajo. Zaradi tega se oseba začne počutiti negotovo, izpostavljeno ali celo prestrašeno.

To se lahko pokaže kot:

• Izogibanje druženju, ker se boji, da ne bo razumela ali da bo »nekaj narobe rekla«;
• opuščanje hobijev, ki so prej prinašali veselje, zdaj pa zahtevajo preveč korakov ali koncentracije;
• umikanje iz pogovorov, ker oseba težje sledi temi, izgublja besede ali se zmede;
• manj telefonskih klicev, ker ne ve, kaj naj reče, ali ker jo prehiter tempo pogovora utrudi;
• tišja prisotnost v skupini, kjer oseba več posluša kot govori, da bi se izognila zadregi.

Gre za zaščitni mehanizem — ne za nezainteresiranost.
Oseba se umakne, ker je svet okoli nje postal prehiter in preveč zahteven.

10. Spremembe razpoloženja in osebnosti

Oseba postane bolj razdražljiva, zaskrbljena, prestrašena ali nezaupljiva.
Ljudje pogosto rečejo: »Kot da to ni več moja mama.«

Ko starši ne živijo z nami: zakaj znakov ne vidimo pravočasno

To je del, ki je za mnoge svojce najtežji.
Ko starši ne živijo več z nami, jih vidimo le občasno — takrat, ko so spočiti, urejeni in se potrudijo biti najboljša različica sebe. Velikokrat pa partner, ki živi z osebo, iz ljubezni prevzame večino zahtevnejših opravil: odgovarja namesto njih, pripravi stvari vnaprej, popravlja napake, mehča situacije.

Zato je povsem normalno, da otrok prve spremembe opazi pozno.
Ne zato, ker ni bil pozoren.
Ampak zato, ker jih ni imel možnosti videti.

Da kljub razdalji ujamete tisto, kar je pomembno, si pomagajte s konkretnimi opazovanji:

• Opazujte dom: Je štedilnik pogosto prižgan? Je vklopljen likalnik? So luči ali voda pozabljene odprte?
• Poglejte hladilnik: Je hrana stara, podvojena, skoraj prazna ali nelogično nakupovana?
• Vprašajte o računih: So položnice neplačane ali nenavadno pozno poravnane?
• Oglejte si koledar: Je v njem kaos, prečrtani zapisi ali pa sploh nič zapisano?
• Opazujte v pogovoru: Se izgubi v sredini zgodbe? Večkrat ponovi isto vprašanje?
• Gibanje in vožnja: Ali se oseba izogiba vožnji? Je hoja bolj negotova?
• Opazujte odnos med partnerjema: Ali partner pogosto odgovarja namesto njih? Razlaga stvari namesto osebe?
• Vprašajte nežno: »Kako ti gre čez dan?« in poslušaj tišine, izmikanje, kratke odgovore.

In najpomembnejše:
Ni vaša krivda, če niste videli prej.
Demenca se dolgo skriva v drobnih trenutkih, ki jih partner doma tiho popravi, otrok pa jih nikoli ne vidi.

Kdaj je čas za zdravnika?

Ko opazite, da spremembe vplivajo na vsakdan, trajajo dlje časa ali ko se pojavi več znakov hkrati.
Zgodnja diagnostika omogoča boljšo podporo, lažje načrtovanje in predvsem — več miru za vse vpletene.

Na koncu…

Demenca prinaša veliko vprašanj, a tudi možnost, da odnos zgradimo na novo — bolj nežno, bolj razumevajoče.
Spreminja pot, ne pa človeka.
Ta ostaja nekje tam — in z ustrezno podporo lahko ostane viden dlje časa.

Napisala: Elvisa Suhonić,  Spomnim se – Celostna podpora pri demenci